Vrtaški vrh (1898 m), Vrtaško Sleme (2077 m)

Vrtaški vrh 1898 m, Vrtaško Sleme 2077 m

Budilka ni bila prav zgodnja, pozna pa tudi ne, ravno prav, da je bil štart iz Mojstrane lahko že brez čelne svetilke. Po mostu čez Triglavsko Bistrico, nato pa že v klanec. Pot je bila od včerajšnjega dežja še malo razmočena, a ni bila blatna. V težkih zimskih čevljih sva premagovala višinske metre, snega pa še nikjer. Nekje na 1000 m višine se je na poti na vsake toliko časa pojavila flika snega. Še malo in že je sonce pokukalo iz za vzhodno ležečih hribov. Glede na bolj oblačno napoved je bilo vreme skoraj jasno, nekaj oblačnosti se je zadrževalo nad Karavankami. Kmalu sva prišla na Vrtaško planino, kjer se je bolj resno začel sneg. Nad planino je kar nekaj novo nastajajočih sušcev, ki so izgubili boj z lubadarjem. Sedaj pa postajajo delovišče deteljev, ki vztrajno tolčejo v trohneč les. Do Vrtaškega vrha je bila pot dobro uhojena, sonce je bilo toplo, veter, kar ga je bilo, pa hladen. Naprej proti Vrtaškemu Slemenu je bila snežna odeja nedotaknjena, brez stopinj ali sledi smuči. Kljub slabemu kilometru zračne razdalje do Slemena in slabih tristo metrov višine, je cilj izgledal veliko bolj v daljavi. Ta navidezna razdalje se je še mnogo bolj povečala, ko je bil pod nogami sneg, ki se je prediral več kot le do kolen ... na tem mestu res ni šlo drugače, kot pa po vseh štirih. Po nekaj deset metrih klečeplazenja, so se razmere nekoliko izboljšale, tako da je šlo skoraj ves preostanek poti do vrha po dveh. Na vrhu se odpre čudovit razgled na bližnjo Kukovo špico, Triglav na drugi strani doline Vrat, Karavanke, ter vse do avstrijskih vrhov.

Po mostu čez Triglavsko Bistrico

Počasi se le prebuja dan ... pogled navzdol na Mojstrano

Snega še nikjer

Vstop na Vrtaško planino

Začetek omembe vredne snežne odeje

Vrtaška planina z razgledom

Tam gor nekje je Vrtaški vrh

Z Vrtaškega vrha naprej

Še kar nekaj do vrha

Še malo do vrha Vrtaškega Slemena ... na desni Kukova špica

Razgled na dolino Vrata in seveda tudi na Triglav

Vrtaško slame je res čudovit razglednik

Težko pričakovana malica, še nekaj slik in povratek nazaj v Mojstrano. Začetni del, zaradi ugrezanja bolj počasi, naprej pa hitreje. Srečala sva le dva, enega pri malici na Vrtaškem vrhu, drugega pa malo kasneje. Sneg se je ta čas že kar omehčal, tako je šlo do planine s podaljšanimi koraki. Za planino pa po trši, kopni poti.