Po kosmičih za zajtrk, se malenkost čez 6h, že odpraviva cilju naproti. Če na
nebu ne bi bilo polne lune, se brez čelke ne bi videlo prav nič, tako pa se je
po cesti dalo hodit le v soju lune. Sicer pa se pot s ceste kmalu dvigne na
greben, ki naju hitro pripelje do koče Rifugio Segantini, kjer pa se le počase
začne delati dan.
Štart ob polni luni
Silhuete vrhov v daljavi
Koča Rifugio Segantini
Kapelica za kočo
Za kočo se usmeriva na grebensko pot, ki gre sprva čez bočno ledeniško moreno
in je označa, z nam domačimi, Knafeljčevimi markacijami. Naprej po pobočju,
kjer še ni dolgo, kar je bil ledenik, pa je označena večinoma z možici, najde
pa se tudi kakšna obledela rdeča pika. Na čase sva se znašla na, pod kamenjem
skritimi, ostanki ledenika. Točno na 3000 m nadmorske višine si privoščiva
malico, malenkost naprej pa se še opremiva za pot čez strm greben na drugi
stran.
Pogled nazaj - vodne zaloge za oskrbo koče
Na dvoje preklan balvan ... že skoraj pobegla luna ... Cima Presanella,
zadaj na desni, pa je že dobro obsijana s sončnimi žarki
Pa je tudi sem posijalo sonce
Naprej po bočni ledeniški moreni
Še dva pohodnika
Pogled nazaj proti vrhu Cima di Cornisello, na drugi strani te ledeniške
doline
Pod kamenjem se še skrivajo ostanki ledenika
Čez tale žagast greben na drugo stran
Čezenj je speljana jeklenica, ki je na začetku podaljšana z vrvjo, pa še do
vrvi je malo za poplezat. Ledenik se je namreč od postavitve ferate pošteno
umaknil in skoraj že v celoti izginil. Na drugi stani pot, čez z granitnimi
bloki naloženo pobočje, kažejo možici. Potrebno pa je kar nekaj pazljivosti,
saj številni bloki, zaradi umikanja ledenika še niso našli povsem stabilne
lege.
Pri izdelavi ferate je ledenik segal še kar nekaj metrov više
Po poti čez greben
Pogled nazaj v smeri prihoda
Pogled na drugo stran
Na sedlu Bocchetta di M. Nero
Na drugi strani grebena
Čez dobro naloženo pobočje in to s slabo stabilnimi skalami
Na koncu doline je strmejši vzpon, kjer je v pomoč tudi malo jeklenice, poleg
možicov, pa se že od daleč vidijo Knafeljčeve markacije večjih dimenzij. Za
izravnavo sledi še zavarovan obhod grebena po južni strani. Nato pa mimo
bivaka Bivacco Brigata Orobica in po grebenu še zadnje pol kilometra do vrha
Cima Presanella 3556 m.
Poplezavanje na koncu te dolinice
Pogled nazaj
Na vrhu
Se že vidita streha bivaka ter križ na koncu grebena
Po južni strani grebena
Pogled nazaj
Bivak Bivacco Brigata Orobica
Pogled nazaj
Še malo do vrha
Na vrhu Cima Presanella 3556 m - pogled proti zahodu
Evo naju na vrhu Cima Presanella
Vreme je bilo čudovito, tudi temperatura je bila, zaradi inverzije, izredno
visoka za ta čas. Kljub temu da so megljice zastirale pogled pod mejo
inverzije, je bil razgled na vrhove ter ledenike v okolici enkraten. Po malici
in naužitju razgledov se odpraviva nazaj dol. Za do bivaka najdem stezico
nekoliko bolj desno, res da čez malenkost strmejše pobočje, a brez skakanja
čez granitne bloke, kot prej pri vzponu.
Proti zahodu
Čas za malico
Proti jugozahodu
Proti vzhodu
Proti severovzhodu
Navzdol po stezici, nekoliko bolj pod grebenom
Pogled nazaj
Se vidi, da je bila inverzija, tudi temperatura je bila temu primerna
Skoraj do koče greva približno po isti poti, tam pa zavijeva levo proti sedlu
Bocchetta de l'om, s katerega se odpre pogled na številna jezera. Greva mimo
znamenitega jezera Lago Nero, ter naprej mimo koče Rifugio Cornisello, ki je
od daleč izgledala zelo dobro obiskana, saj se da z avtom pripeljati praktično
čisto do nje. Še slabe tri kilomerte po ozki asfaltni cesti in sva nazaj pri
avtu.
Obvoz grebena
Malo je še ostalo novo zapadlega snega
Pod kamenjem je še malo poskritega ledenika, večinoma pa je že odtekel v
dolino
Malo skob in štrika za pomoč
Gor na greben
Na grebenu
Z grebena dol
Ostanki dobro zakamufliranega ledenika
Pogled nazaj
Še malo in čez bočno ledeniško moreno
Ledeniške vode
Ne nazaj mimo koče,...
ampak čez most v levo
Zbiranje ledeniške vode po številnih ceveh
Gradnja novega vodnega zbiralnika
Stezica s pogledom na gorsko skupino Dolomiti di Brenta
Na sedlu Bocchetta de l'om
Lago di Cornisello Superiore ter vrh Cima Giner nad njim
Znamenito jezero Lago Nero
Odsev na jezeru Lago Nero
Lago di Cornisello Inferiore
V daljavi gorska skupina Dolomiti di Brenta, kjer sva bila dva dni nazaj
Zelo velika koča Rifugio Cornisello
Pogled na planino Malga Ploze
Še slabe tri kilometre po cesti do avta
Na večerjo se zapeljeva do počivlišča pod prelazom Campo Carlo Magno. Nato pa
vožnja do izhodišča za Piz Boé. Po naselju Caldes, kmalu po spustu s sedla, pa
še 5 km naprej je kar mrgolelo traktorjev, zgleda da je bil ravno čas za
obiranje jabolk. S prikolicami polnih v eno, ter praznih gajb v drugo smer.
Mimo se je pripeljal tudi traktor s prikolico prirejeno za obiranje - po tri
obiralna mesta s košaro na vsaki strani. Ob 10h oziroma po dobrih treh urah
vožnje sva se le pripeljala na sedlo Passo Pordoi.
Večerja z razgledom
Po cesti od mesta Caldes je bilo srečati zelo veliko traktorjev s
polnimi in praznimi gajbami ... zgleda je bil čas za obiranje jabolk
Komentarji