Zopet tura iz zbirke Habjanovih brezpotij, tokrat z naslovom Matkova
Kopa–Krnička gora. Kot piše v vodničku parkirava v bližini izvira potoka
Jezera v Matkovem kotu. Mimo zapornice ter po cesti ob strugi navzgor, ko je,
na drugi strani lovska koča, pot zavije s ceste na stezico. Nato po cesti
desno, na prvem odcepu pa levo in do njenega konca. Malenkost po pobočju
naravnost gor, nato pa na stezico, ki gre levo čez pobočja ... se najde par
možicev, ki kažejo pot. Do Matkove krnice, čez strma pobočja, pripelje lepo
sledljiva stezica.
Izhodišče
v bližini izvira potoka Jezera v Matkovem kotu
Po stezici
Po gozdni cesti
Malo nad koncem gozdne ceste
Pogled nazaj
Po stezici čez strma pobočja
Pogled na Matkovo okno
Pri ostankih pastirskega stanu zavijeva proti Matkovi kopi. Pot je na začetku
široko zarezana skozi ruševje. Za tremi strmimi gruščnatimi odseki pa jo je
treba zapustiti, in sicer navzgor po manjši grapi. Odcepa sprva nisva opazila
in sva šla kar po naprej stezici, ki se je začela spuščati. Po ponovnem branju
opisa sva ugotovila, da sva šla predaleč. Po grapi navzgor je več možicev, pri
zadnjem videnem bi morala iti desno ven iz grape, a sva šla kar po njej vse do
njenega konca. Po strmejšem zaključku je tako sledilo še malo pretepanja
cretovja, a sva kar hitro prišla na stezico, ki se po gruščnatem terenu dvigne
na sedlo. Še malo poplezavanja in sva na vrhu Matkove kope. Razgled je bil
lep, le ta višji vrhovi so bili v oblakih.
Ostanki pastirskega stanu v
Matkovi krnici
Dobro vidna pot proti Matkovi kopi
Pogled nazaj ... parkrat čez strmo gruščasto pobočje
Sva že malo predaleč
Začetek grape, po kateri gre pot proti Matkovi kopi
Možic
Pogled nazaaj
Grapa se počasi končuje
V ruševju nad grapo
Nazaj na stezici
Pogled nazaj
Ojla
Matkova kopa 1957 m
Tam dol na koncu travnika imava avto
Do Matkove krnice se spustiva po isti poti, s to razliko, da greva po stezici
in prideva v grapo bistveno nižje. Naprej čez travnata in višje gruščnata
pobočja na škrbino. Tam pa najzahtevnejši del, lahko plezanje skozi malo
škrbino, čez travnato polico in po levi strani velike luske. Nato pa ob
ruševju na lep skalnat greben, po njem do stolpa ... po desni naokrog po
policah in lepi gladki plošči. Navzgor čez skalni prag, po polici v zadnjo
škrbino, nato pa le še malo poplezavanja do vrha Krničke gore.
Sestop
Sedaj pa po stezici
Nazaj v grapi
Pogled nazaj ... tu sva šla prvič kar po stezici naprej
Čez gručasta pobočja
Matova krnica ... sedaj pa na škrbino, desno od Krničke gore
Pogled nazaj
Pogled s škrbine na Matkovo kopo
Najtežji del ... v smeri male škrbine, po travnati polički in za dobro
vidno lusko
Pogled nazaj
Luska
Pogled nazaj izza luske
Po robu na skalni greben
Lep širok greben
Pogled nazaj
Pogled nazaj ... čez gladko ploščo
Krnička gora 2064 m, zadaj pa Mrzla gora
Višji vrhovi so pa kar v oblakih
Po malici po grebenu naprej, dokler se za stolpom greben Mrzle gore ne postavi
pokonci, tu levo navzdol zavije stezica, ki pripelje na markirano pot v
travnato kotanjo Latvica. Najprej okrog sto metrov spusta po strmih travah,
nato pa na komaj vidno stečino v desno, ki gre čez strmo gruščnato pobočje.
Navzdol in navzgor je strmo, pod nogami pa ozke, z gruščem posute poličke.
Pogled na sestop ... snežišče je še čez pot
Še malo naprej, potem pa sestop levo v Latvico
Pogled nazaj
Okno
Strm spust po našodranih travah
Čez strmo gruščnato pobočje ... lahek prehod je in sam
Pogled nazaj
Sledi sestop po markirani poti, kjer so na parih mestih v pomoč železne palice
- "štafete" in tudi nekaj jeklenice. Čez zavarovano prečnico je še bilo
snežišče, del ga obplezava po zgornji strani, kratek del pa prečiva s cepinom.
Matkovega škafa na zgornjem delu že malo manjka, v grabnu pod njim pa je še
toliko snega, da ga je bilo treba še enkrat prečiti. Sledi le še položnejši
spust v Matkov kot in do izhodišča, vmes se malo ustaviva še pri skoraj novi
lovski koči. Lepa tura na krasen dan.
if page_number == 1 else
Komentarji