To sezona je bila zaradi pomanjkanja snega to šele prva turna smuka. Malo čez 7h sva že na parkirišču na Žlebeh oziroma Neveljskem sedlu. Še nekaj turnih smučarjev se je ravno pripravljalo, nekaj pa sva jih po med vzponom po smučišču tudi prehitela. Pri Gilbertiju sva bila v slabi uri, malo spusta in naprej na sedlo Prevala, kjer je že sijalo sonce. Nadaljujeva proti slovenskemu delu smučišča, kjer se, na drugi strani sedla Sedlo / Sella del Forato odpre pravljična pokrajina. Bilo je toplo, nebo brez oblačka, po nižinah pa malo meglenega pokrova. Veliko obiska še ni bilo, Marijana & Marko sta se ravno začela vzpenjati na Prestreljenik, proti Prestreljeniškemu oknu pa je bila tudi šele gaz navzgor in nič sledi navzdol.
Parkirišče na Žlebeh
Nad meglenim pokrovom
Zadaj se vidi tudi koča Rifugio Celse Gilberti
Kratek spust, nato pa tja gor na sedlo Prevala
Pa je začela gondola z obratovanjem
Na sedlu Prevala
Pogled v Krnico
Naprej gor na sedlo Sedlo / Sella del Forato
Pogled nazaj sedlo Prevala
Dva gresta na Prestreljenik
Na sedlu Sedlo / Sella del Forato, s Prestreljenikom v ozadju
Pravljična pokrajina
Najprej zariševa sled v dolinico do spodnje postaje sedežnice Veliki graben, kjer si v senci privoščiva malico, saj je bilo res toplo. Nazaj gor na sedlo, ki je bilo že bolj polno, nato po še po glavni progi smučišča do postaje C. Sonce je pripekalo, tako da je senca za postajo prišla še kako prav.
Pogled nazaj
Špura proti oknu je že, dol se pa danes še nihče ni peljal
Do spodnje postaje sedežnice Veliki Graben
Spodnja postaja sedežnice Veliki Graben
Prestreljenik ter na levi njegovo okno
Nazaj na sedlu
Še po glavni progi navzdol
Do postaje C
Prav prijetna senca
Do postaje je bilo 600 metrov uživanja v spustu, kar pomeni, da je temu sledilo prav toliko višinskih metrov vzpona. Sonce je pripekalo, kot bi bilo sredi poletja, a energije je bilo še dovolj, da sva bila v manj kot uri že spet na sedlu, ki pa je bil sedaj že nabito poln turnih smučarjev, Slovenci, Italijani, Avstrijci, ...
600 metrov spusta sedaj pomeni ravno toliko vzpona nazaj na sedlo
Temperatura ni bila nič kaj zimska
Vedno bliže sedlu
Turnih smučarjev ne manjka
Turnosmučarski raj na zaprtem smučišču
Spust nazaj na senčni italijanski del smučišča ter malo pešačenja iz kotanje do koče Rifugio Celse Gilberti, kjer še zdaleč ni bilo toliko smučarjev, kot zgoraj na sedlu. Še slabe 3 kilometre spusta, po na mestih precej trdi podlagi, ki je zahteval nekaj krajših počitkov, da ne bi kakšen krč premočno zagrabil. Parkirišče je bilo polno ter muzika, da se je vse treslo, za kar je poskrbel Red Bull. Prav v trenutku, ko prismučam do parkirišča, pa se en smučar pojavi nad glavo in pristane v bližini.
Nazaj v Italijo
Kratek vzpon do koče
Pred kočo Rifugio Celse Gilberti
Kar naenkrat se je pojavil nad glavo
Red Bull je z muziko poskrbel za vzdušje na parkirišču
Enkraten dan v turnosmučarskem raju, kot bi se lahko reklo zapuščenemu kaninskemu smučišču. Verjetno je bilo res večji obisk turnih smučarjev kot pa alpskih.
Komentarji