Pomladansko zimska smučarija po vrhovih na Soriški planini.
Možic 1602 m, Slatnik 1599 m, Lajnar 1549 m
Po kosilu se zapeljeva na Soriško planino. Šele par kilometrov pred ciljem je snega toliko, da prekrije pokrajino, na Soriški planini pa ga je že zadovoljiva količina, od 30 ter višje do 40 centimetrov. Parkirišče skoraj prazno, največ jih je bilo slišati še iz gostišča.
Najprej v smeri vlečnice ter mimo vojašnice alpskega zidu Slatnik, trenutno ovčarski stan, k železni kupoli na Možicu. Sneg je težak in moker, vidljivost pa je že kmalu na smučišču padla na minimum.
Na vrhu je začel rahlo padati, in to bolj zamrznjen dež kot pa sneg. Odsmučava navzdol, kjer pa je že rahlo deževalo.
Kože nazaj gor in še proti tistemu Slatniku, ki v višino meri 1599 m. Po grebenu odsmučava nazaj do razpotja, nato pa s kožami še na Lajnar. Spust po najstrmejši progi, pa še po njej ni šlo kaj prida hitro, saj je novo zapadel sneg čisto moker in močno bremza. Tudi kože so bile vse premočene, in so se komaj kaj držale smuči. Obiska pa vremenu primerno, peščica turnih smučarjev, med turnimi smučarji nepriljubljene sledi pešakov pa so se tudi našle.
Nekaj kilometrov pred Soriško planino
Izhodišče
Po smučišču navzgor
Pogled nazaj
Odvrzi sidro!
Po bližnjici ... pogled nazaj
Snežak
Vojašnica alpskega zidu Slatnik, trenutno ovčarski stan
Proti Možicu
Kupola na Možicu (1602 m)
Štamfarija
Se vidi praktično skoraj nič
Pogled nazaj
Na dežju
Kože nazaj gor in še proti tistemu Slatniku, ki v višino meri 1599 m. Po grebenu odsmučava nazaj do razpotja, nato pa s kožami še na Lajnar. Spust po najstrmejši progi, pa še po njej ni šlo kaj prida hitro, saj je novo zapadel sneg čisto moker in močno bremza. Tudi kože so bile vse premočene, in so se komaj kaj držale smuči. Obiska pa vremenu primerno, peščica turnih smučarjev, med turnimi smučarji nepriljubljene sledi pešakov pa so se tudi našle.
Komentarji