Potepanja
Potepanje po Hrvaški (26. 4. – 4. 5. 2025)
Veliki Šibenik (1467 m), Sveti Jure (1762 m)
Veliki Šibenik 1467 m, Sveti Jure 1762 m
Izhodišče na malem parkirišču poleg pokopališča v naselju Veliko Brdo, naselje, kjer prevladujejo vile in apartmaji, spada pa pod mesto Makarska. Startava malo čez šesto uro. Začetni del po cesti, mimo cerkvice svetega Mihovila, kmalu zatem pa skozi zapuščen zaselek Baškovići, kjer se začne markirana stezica, ki pripelje na makadamsko cesto. Naprej po cesti do mesta, kjer se z nje odcepi dostopna pot za plezalske cilje v steni Malega Borovaca. Ne v smeri te poti, temveč po, z možici označenem, brezpotju v smeri severa do vstopa v Kotaričevo ferato. Poleg možicev smer označuje tudi nekaj zbledelih rdečih pik, je pa že na samem dostopu mestoma malo za poplezat.
|
| Same vile |
|
| Pogled nazaj na naselje Veliko Brdo nad Makarsko |
|
| Sv. Mihovil |
|
| Mimo zapuščenih hiš |
|
| Pogled nazaj |
|
| Možic, ki označuje dostop do Kotaričeve ferate |
|
| Kakšna obledela rdeča pika se tudi najde |
|
| FOTO: Matej |
|
| V oblaku cvetnega prahu |
|
| Pri začetku Kotaričeve ferate |
|
| Ob aluminijasti zajli | FOTO: Matej |
Za razliko od standardnih ferat je tu zajla aluminijasta, pritrjena je po nekem občutku (na nekaterih mestih ne prav pogosto) na svojevrsten način. Na nekaj mestih se že pozna, da mehanska trdnost aluminija ni ravno dobra ... so namreč mesta, kjer le še ena žica povezuje konca zajle. Tudi izvedba skobic ima na pogled nekoliko vprašljivo nosilnost. Ambient je pa vsekakor čudovit, razgled pa tudi z višino vedno lepši, na Makarsko, otok Brač, pa še veliko več. Pod vrhom za zanimivo pokrajino poskrbijo tudi borovci, ki jih je požar pred nekaj leti prekrstil v sušce.
|
| Na mestih se aluminijasta zajla komaj še drži skupaj |
|
| Najstrmejši del ferate |
|
| Pritrdišča 'domače' izdelave |
|
| Po skobicah | FOTO: Matej |
|
| Zanimivo fenčklanje |
|
| Pogled proti vrhu Mali Šibenik |
|
| Razgled | FOTO: Matej |
|
| Pogled na otok Brač |
Pot pripelje na vrh Mali Šibenik, ki je neposredno na robu planote Biokovo, zato ima čudovit razgled na obalo. Po malici nadaljujeva naprej na nekoliko višji vrh Veliki Šibenik, ki je za razliko od Malega sredi borovega gozda in je tako skoraj brez razgleda. Kmalu za vrhom se gozd poslovi in že se odpre pogled na vrh z velikim oddajnim stolpom. Naprej po pretežno kamniti pokrajini z nekaj bolj travnatimi vrtačami, mimo planinske koče Slobodan Ravlić na Lokvi in naprej čez vrh Sedmina in še nekaj kucljev do biokovske ceste. Po cesti do koče Sveti Jure, poleg nje pa na vrh vodi prav zanimiva pot. Čisto naravnost ob debelem mornarskem štriku, vpetem na železnih kolih, proti vrhu.
|
| Razgled z vrha Mali Šibenik |
|
| Mali Šibenik |
|
| Veliki Šibenik (1467 m) |
|
| Veliki Šibenik (1467 m) |
|
| Naprej proti vrhu z oddajnim stolpom |
|
| Tudi nekega dne požgana pokrajina | FOTO: Matej |
|
| Kapelica svetega Janeza Krstnika |
|
| Pogled na Makarsko |
|
| Kapelica svetega Frančiška |
|
| Planinarska kuća Slobodan Ravlić na Lokvi |
|
| Voda |
|
| Planinarska kuća Slobodan Ravlić na Lokvi |
|
| Pogled nazaj na zeleni Veliki Šibenik |
|
| Pogled z vrha Sedmina (1563 m) |
|
| Pogled z biokovske ceste |
Čisto na vrh vrha Sveti Jure (1762 m) se ne da priti, saj je na njem ograjeno območje s kar 90 metrov visokim oddajnikom, se pa do istega mesta da pripeljati po cesti, ki je najvišje ležeča na Hrvaškem. Vrh stolpa je najvišja fiksna točka na Hrvaškem, saj je 20 metrov višje od vrha Sinjal na gori Dinara, najvišjega vrha Hrvaške. Pravijo, da je pokrajina Biokova, kot na luni – polna kraterjev. Nekaj malega obiska z avti, motorji in kolesi je bilo, a verjetno bistveno manj, kot sredi sezone.
|
| Naravnost gor na vrh |
|
| Pogled nazaj |
|
| Cerkvica svetega Jureta |
|
| Pogled v zaledje ... proti vzhodu |
|
| Vrh biokovske ceste |
|
| Pokrajina kot na luni |
|
|
| Narodni park Biokovo |
|
| Najvišji vrh Biokova - Sveti Jure (1762 m) |
|
| Prav posebna pokrajina |
|
| Pogled v smeri prihoda |
Del poti z vrha po isti, nato pa na pot Veliko Brdo - Sveti Jure, ki je ena izmed številnih trgovskih in pastirskih poti, ki so nekoč, in še vedno povezujejo obalo z zaledjem. Namreč skoraj vsako večje dalmatinsko mesto na obali je imelo že v davni preteklosti zgrajene poti v svoje zaledje. Pot, ki je še vedno v izredno dobrem stanju, z roba planote, po številnih ovinkih pripelje dobrih 1000 višinskih metrov niže nazaj v naselje Veliko Brdo.
|
| Planinska koča pod Svetim Jurijem |
|
| Zdaj pa levo |
|
| Pogled nazaj |
|
| Se že vidi Makarska | FOTO: Matej |
|
| Strm spust s planote |
|
| Pogled nazaj |
|
| Cik-cak po široki nadelani poti |
|
| Malo melišča |
|
| Veliko Brdo je že na vidiku |
Zapeljeva se dol v Makarsko, kjer greva po kosilu še na plažo. Morje naj bi imelo okrog 19 stopinj, pa je bilo res kar prijetne temperature. Še v trgovino in gor k cerkvici Janeza Krstnika, kar nekaj časa sva iskala cesto, ki naju pripeljala na cilj. Namesto da bi šla nazaj na glavno cesto, sva sprobala dostop po vseh cestah skozi samo Makarsko. Vse so bile strme ter široke bolj kot ne le za en avto, zadnja pa le ni bila s slepim oziroma ne prevozim koncem in se nama je le uspelo pripeljati na cilj, kjer sva lahko opazovala le še čudovite barve po sončnem zahodu, ki je med iskanjem ceste že zašlo.
|
| Makarska |
|
| Malo se ohladit | FOTO: Matej |
|
| Makarska plaža |
|
| S pogledom na vrh Vošac |
|
| Sončni zahod |
Nazaj na: