Po Kotaričevi ferati na Mali Šibenik ter naprej na najvišji vrh Biokova – Sveti Jure.
Veliki Šibenik 1467 m, Sveti Jure 1762 m
Izhodišče na malem parkirišču poleg pokopališča v naselju Veliko Brdo, naselje, kjer prevladujejo vile in apartmaji, spada pa pod mesto Makarska. Startava malo čez šesto uro. Začetni del po cesti, mimo cerkvice svetega Mihovila, kmalu zatem pa skozi zapuščen zaselek Baškovići, kjer se začne markirana stezica, ki pripelje na makadamsko cesto. Naprej po cesti do mesta, kjer se z nje odcepi dostopna pot za plezalske cilje v steni Malega Borovaca. Ne v smeri te poti, temveč po, z možici označenem, brezpotju v smeri severa do vstopa v Kotaričevo ferato. Poleg možicev smer označuje tudi nekaj zbledelih rdečih pik, je pa že na samem dostopu mestoma malo za poplezat.
Same vile
Pogled nazaj na naselje Veliko Brdo nad Makarsko
Sv. Mihovil
Mimo zapuščenih hiš
Pogled nazaj
Možic, ki označuje dostop do Kotaričeve ferate
Kakšna obledela rdeča pika se tudi najde
FOTO: Matej
V oblaku cvetnega prahu
Pri začetku Kotaričeve ferate
Ob aluminijasti zajli | FOTO: Matej
Za razliko od standardnih ferat je tu zajla aluminijasta, pritrjena je po nekem občutku (na nekaterih mestih ne prav pogosto) na svojevrsten način. Na nekaj mestih se že pozna, da mehanska trdnost aluminija ni ravno dobra ... so namreč mesta, kjer le še ena žica povezuje konca zajle. Tudi izvedba skobic ima na pogled nekoliko vprašljivo nosilnost. Ambient je pa vsekakor čudovit, razgled pa tudi z višino vedno lepši, na Makarsko, otok Brač, pa še veliko več. Pod vrhom za zanimivo pokrajino poskrbijo tudi borovci, ki jih je požar pred nekaj leti prekrstil v sušce.
Na mestih se aluminijasta zajla komaj še drži skupaj
Najstrmejši del ferate
Pritrdišča 'domače' izdelave
Po skobicah | FOTO: Matej
Zanimivo fenčklanje
Pogled proti vrhu Mali Šibenik
Razgled | FOTO: Matej
Pogled na otok Brač
Pot pripelje na vrh Mali Šibenik, ki je neposredno na robu planote Biokovo, zato ima čudovit razgled na obalo. Po malici nadaljujeva naprej na nekoliko višji vrh Veliki Šibenik, ki je za razliko od Malega sredi borovega gozda in je tako skoraj brez razgleda. Kmalu za vrhom se gozd poslovi in že se odpre pogled na vrh z velikim oddajnim stolpom. Naprej po pretežno kamniti pokrajini z nekaj bolj travnatimi vrtačami, mimo planinske koče Slobodan Ravlić na Lokvi in naprej čez vrh Sedmina in še nekaj kucljev do biokovske ceste. Po cesti do koče Sveti Jure, poleg nje pa na vrh vodi prav zanimiva pot. Čisto naravnost ob debelem mornarskem štriku, vpetem na železnih kolih, proti vrhu.
Razgled z vrha Mali Šibenik
Mali Šibenik
Veliki Šibenik (1467 m)
Veliki Šibenik (1467 m)
Naprej proti vrhu z oddajnim stolpom
Tudi nekega dne požgana pokrajina | FOTO: Matej
Kapelica svetega Janeza Krstnika
Pogled na Makarsko
Kapelica svetega Frančiška
Planinarska kuća Slobodan Ravlić na Lokvi
Voda
Planinarska kuća Slobodan Ravlić na Lokvi
Pogled nazaj na zeleni Veliki Šibenik
Pogled z vrha Sedmina (1563 m)
Pogled z biokovske ceste
Čisto na vrh vrha Sveti Jure (1762 m) se ne da priti, saj je na njem ograjeno območje s kar 90 metrov visokim oddajnikom, se pa do istega mesta da pripeljati po cesti, ki je najvišje ležeča na Hrvaškem. Vrh stolpa je najvišja fiksna točka na Hrvaškem, saj je 20 metrov višje od vrha Sinjal na gori Dinara, najvišjega vrha Hrvaške. Pravijo, da je pokrajina Biokova, kot na luni – polna kraterjev. Nekaj malega obiska z avti, motorji in kolesi je bilo, a verjetno bistveno manj, kot sredi sezone.
Naravnost gor na vrh
Pogled nazaj
Cerkvica svetega Jureta
Pogled v zaledje ... proti vzhodu
Vrh biokovske ceste
Pokrajina kot na luni
Narodni park Biokovo
Najvišji vrh Biokova - Sveti Jure (1762 m)
Prav posebna pokrajina
Pogled v smeri prihoda
Del poti z vrha po isti, nato pa na pot Veliko Brdo - Sveti Jure, ki je ena izmed številnih trgovskih in pastirskih poti, ki so nekoč, in še vedno povezujejo obalo z zaledjem. Namreč skoraj vsako večje dalmatinsko mesto na obali je imelo že v davni preteklosti zgrajene poti v svoje zaledje. Pot, ki je še vedno v izredno dobrem stanju, z roba planote, po številnih ovinkih pripelje dobrih 1000 višinskih metrov niže nazaj v naselje Veliko Brdo.
Planinska koča pod Svetim Jurijem
Zdaj pa levo
Pogled nazaj
Se že vidi Makarska | FOTO: Matej
Strm spust s planote
Pogled nazaj
Cik-cak po široki nadelani poti
Malo melišča
Veliko Brdo je že na vidiku
Zapeljeva se dol v Makarsko, kjer greva po kosilu še na plažo. Morje naj bi imelo okrog 19 stopinj, pa je bilo res kar prijetne temperature. Še v trgovino in gor k cerkvici Janeza Krstnika, kar nekaj časa sva iskala cesto, ki naju pripeljala na cilj. Namesto da bi šla nazaj na glavno cesto, sva sprobala dostop po vseh cestah skozi samo Makarsko. Vse so bile strme ter široke bolj kot ne le za en avto, zadnja pa le ni bila s slepim oziroma ne prevozim koncem in se nama je le uspelo pripeljati na cilj, kjer sva lahko opazovala le še čudovite barve po sončnem zahodu, ki je med iskanjem ceste že zašlo.
if page_number == 1 else
Komentarji