Greben Begunjščice (2060 m) čez Potočnikovo planino

Štanske čeri 1914 m, Begunjska Vrtača 1993 m, Begunjščica 2060 m

Dopoldne se je obetalo še lepo vreme, pa se odločim za obisk Begunjščice. S kolesom se zapeljem skozi Tržič, v Podljubelju pa zavijem na makadamsko cesto, ki se dviga mimo planine Preval. Ob vznožju ceste so številne informativne table o Šentanskem rudniku in njegovih rovih, kjer so kopali živosrebrno rudo, ki so jo odkrili okoli leta 1560. Malo pod Antonovim rovom pustim kolo ter se naprej odpravim peš. Po vlakah do ceste, po kateri z Zelenice pride Baronova pot, kratek del po cesti, nato pa naravnost gor skozi gozd do Potočnikove planine, planine z zelo lepim razgledom. Že za prvim ovinkom cesto nad planino zapustim in se usmerim navzgor po izrazitem ozkem, a ne prav strmem grabnu. Na začetku še po travah, nato pa po ozkem kamnitem jeziku med ruševjem.

Jutranji pogled na Begunjščico v daljavi

S kolesom skozi Podljubelj

Že skoraj pod vznožjem Begunjščice

Avgustov rov Šentanskega rudnika

Friderikov rov

Jakobov rov

Od tu pa peš naprej

Antonov rov

Vhod v Antonov rov

Jurijev rov

Čez potoček

Odneslo že skoraj celotno širino ceste

Pogled nazaj ... v gozdu nad Baronovo potjo

Na Potočnikovi planini

Pogled skozi okno

Potočnikova planina z razgledom

Po cesti naprej do prvega ovinka

Pogled nazaj

Po grapi gor na greben Begunjščice

Ozek skalni jezik med cretovjem

Pogled nazaj

Manjši skokec

Zjutraj je bilo nebo še čisto jasno, že ko sem parkiral kolo, je začelo malce rositi, zdaj pa so z neba počasi padale snežinke. Pred strmejšim skalnim skokom zavijem v levo, višje gor pa skozi cretovje nazaj desno in pred mano se odpre travnato pobočje vse do vrha grebena. Usmerim se bolj v desno, da na greben pridem bliže vrha z imenom Štanske čeri. Stopim do vrha, nato pa naprej po grebenu čez Begunjsko Vrtačo proti vrhu Begunjščice. Vetra ni, snežinkice pa kar naletavajo, a se na topli podlagi hitro stopijo. Starega snega je le še na nekaj mestih, kjer je bil bolj na debelo napihan, večinoma je to tik pod grebenom. Na Velikem vrhu Begunjščice si privoščim malico, med tem se višina oblakov za nekaj časa malenkost dvigne in ponudi boljši razgled na okoliške vrhove.

Pred tem skokom rajši zavijem levo

Avrikelj (Primula auricula)

Na drugo stran cretovja

Pogled navzdol

Za ovinkom

Po travicah do vrha

Jaz med snežinkami

Pogled navzdol

Še malo do grebena

Najprej še tja na Štanske čeri (1914 m)

Razgled s Štanskih čeri (1914 m)

Naprej po grebenu do Velikega vrha Begunjščice

Pogled nazaj na Štanske čeri

Pogled proti Zelenici in vrhovom nad njo

Pogled nazaj

Malo pa je le pobelilo ... pogled nazaj

Ostanki snega na grebenu

Begunjska Vrtača (1993 m)

Na markirani poti

Na vrhu Šentanskega plazu

Še malenkost do vrha

Na Velikem vrhu Begunjščice (2060 m)

Pogled proti Julijskm Alpam

Levi Stol, desno Vrtača

Pogled po grebenu nazaj

Na Smokuškem plazu je še kar nekaj snega

Z vrha nadaljujem proti Roblekovemu domu, prometno pot kmalu zapustim, saj do Prevale nadaljujem po poti čez Rožo. S Prevale nadaljujem po široki gozdni cesti pod Čisovcem vse do vrha Drmalka. Od tam pa po čistem brezpotju iščem čim manj strme prehode po strmem pobočju navzdol. Občutek me čez strma gozdnata pobočja pripelje v že položen graben, kjer po levi obidem še zadnjo prepreko. Posekam še dva ovinka ceste in že sem nazaj pri kolesu.