Greben Begunjščice (2060 m) čez Potočnikovo planino
Od doma čez Potočnikovo planino na Begunjščico.
Štanske čeri 1914 m, Begunjska Vrtača 1993 m, Begunjščica 2060 m
Dopoldne se je obetalo še lepo vreme, pa se odločim za obisk Begunjščice. S kolesom se zapeljem skozi Tržič, v Podljubelju pa zavijem na makadamsko cesto, ki se dviga mimo planine Preval. Ob vznožju ceste so številne informativne table o Šentanskem rudniku in njegovih rovih, kjer so kopali živosrebrno rudo, ki so jo odkrili okoli leta 1560. Malo pod Antonovim rovom pustim kolo ter se naprej odpravim peš. Po vlakah do ceste, po kateri z Zelenice pride Baronova pot, kratek del po cesti, nato pa naravnost gor skozi gozd do Potočnikove planine, planine z zelo lepim razgledom. Že za prvim ovinkom cesto nad planino zapustim in se usmerim navzgor po izrazitem ozkem, a ne prav strmem grabnu. Na začetku še po travah, nato pa po ozkem kamnitem jeziku med ruševjem.
Jutranji pogled na Begunjščico v daljavi
S kolesom skozi Podljubelj
Že skoraj pod vznožjem Begunjščice
Avgustov rov Šentanskega rudnika
Friderikov rov
Jakobov rov
Od tu pa peš naprej
Antonov rov
Vhod v Antonov rov
Jurijev rov
Čez potoček
Odneslo že skoraj celotno širino ceste
Pogled nazaj ... v gozdu nad Baronovo potjo
Na Potočnikovi planini
Pogled skozi okno
Potočnikova planina z razgledom
Po cesti naprej do prvega ovinka
Pogled nazaj
Po grapi gor na greben Begunjščice
Ozek skalni jezik med cretovjem
Pogled nazaj
Manjši skokec
Zjutraj je bilo nebo še čisto jasno, že ko sem parkiral kolo, je začelo malce rositi, zdaj pa so z neba počasi padale snežinke. Pred strmejšim skalnim skokom zavijem v levo, višje gor pa skozi cretovje nazaj desno in pred mano se odpre travnato pobočje vse do vrha grebena. Usmerim se bolj v desno, da na greben pridem bliže vrha z imenom Štanske čeri. Stopim do vrha, nato pa naprej po grebenu čez Begunjsko Vrtačo proti vrhu Begunjščice. Vetra ni, snežinkice pa kar naletavajo, a se na topli podlagi hitro stopijo. Starega snega je le še na nekaj mestih, kjer je bil bolj na debelo napihan, večinoma je to tik pod grebenom. Na Velikem vrhu Begunjščice si privoščim malico, med tem se višina oblakov za nekaj časa malenkost dvigne in ponudi boljši razgled na okoliške vrhove.
Pred tem skokom rajši zavijem levo
Avrikelj (Primula auricula)
Na drugo stran cretovja
Pogled navzdol
Za ovinkom
Po travicah do vrha
Jaz med snežinkami
Pogled navzdol
Še malo do grebena
Najprej še tja na Štanske čeri (1914 m)
Razgled s Štanskih čeri (1914 m)
Naprej po grebenu do Velikega vrha Begunjščice
Pogled nazaj na Štanske čeri
Pogled proti Zelenici in vrhovom nad njo
Pogled nazaj
Malo pa je le pobelilo ... pogled nazaj
Ostanki snega na grebenu
Begunjska Vrtača (1993 m)
Begunjska Vrtača (1993 m)
Na markirani poti
Na vrhu Šentanskega plazu
Še malenkost do vrha
Na Velikem vrhu Begunjščice (2060 m)
Pogled proti Julijskm Alpam
Levi Stol, desno Vrtača
Pogled po grebenu nazaj
Na Smokuškem plazu je še kar nekaj snega
Z vrha nadaljujem proti Roblekovemu domu, prometno pot kmalu zapustim, saj do Prevale nadaljujem po poti čez Rožo. S Prevale nadaljujem po široki gozdni cesti pod Čisovcem vse do vrha Drmalka. Od tam pa po čistem brezpotju iščem čim manj strme prehode po strmem pobočju navzdol. Občutek me čez strma gozdnata pobočja pripelje v že položen graben, kjer po levi obidem še zadnjo prepreko. Posekam še dva ovinka ceste in že sem nazaj pri kolesu.
Sestop proti Roblekovemu domu
Pogled v dolino
Roblekov dom
Naprej po zgornji stezici čez Rožo
Rudnik mangana na Begunjščici
Rudnik mangana na Begunjščici
Pogled v dolino
Zlato v Roži (ljudska pripovedka)
Najzahtevnejši del poti čez Rožo
Številčna čreda ovac
Planina Preval
Pašniki in košnja na Begunjščici
Pogled nazaj na Begunjščico (navzgor sem šel po grapi z izrazito
kamnitim začetkom)
Komentarji