Kleine Guglspitze (2570 m) in Speiereck (2411 m) ter še vsaj 15 vrhov vmes

Kleine Guglspitze 2570 m, Grosse Guglspitze 2638 m, Hochfeind 2687 m, Hochfeind - Ostgipfel 2689 m, Gödernierkarkopf 2595 m, Schwarzeck 2636 m, Zeppspitze 2507 m, Lackenspitze 2459 m, Grubachspitze 2430 m, Vorderes Weißeneck 2550 m, Weißeneck 2563 m, Viertleck 2340 m, Lapernigspitze 2369 m, Schareck 2466 m, Großer Lanschütz 2347 m, Kleiner Lanschütz 2355 m, Speiereck 2411 m

Že prejšnji dan se pripeljeva na izhodišče v Zederhaus. Budilka ob zgodnji 3.30h, zajtrk, nato pa na dolgo prečenje grebena s številnimi vrhovi. Iz naselja Zederhaus najprej na vrh Kleine Guglspitze z 2570 m nadmorske višine. Do nekje četrtega vrha (Hochfeind - Ostgipfel 2689 m) je pot po grebenu razmeroma lahka in enostavno sledljiva, nato pa greben postane nekoliko bolj razčlenjen. Mimo naslednjega vrha so sledovi stezice po levi, severni strani, na enem kamnu so še bili ostanki rdeče barve, pa tudi en velik možic je govoril, da je pot prava. Torej po severni strani okrog in nazaj na travnat greben, a ne za dolgo, saj čez naslednji vrh po grebenu tudi izgleda nekako prestrmo. Malo poskusiva po desni, travnati strani, a nato raje obrneva, in vrh zaobideva čez severno skalnato pobočje. Verjetno bi bil najboljši prehod kar rahlo po desni strani direkt na vrh, ki je na drugi strani položnejši in travnat.

Nadaljevanje poti po večinoma nezahtevnem travnatem grebenu čez vrh Schwarzeck. Naslednji malo bolj strm je vzpon na vrh Lackenspitze. Rahlo po levi strani najprej navzgor najprej po bolj travnati in proti vrhu skalnati podlagi. Sledi travnato nadaljevanje do pod vrha Grubachspitze, na katerega pristop ne izgleda najbolj preprost. Lažje prehode iščeva z začetnim spustom rahlo navzdol v levo, nato pa kmalu navzgor, pa še malenkost dol, za konec pa kratkem kaminčku na greben (prehod bi ocenil kot najtežjo točko prečenja celotnega grebena, a ne presega nekje II stopnje).

Naprej čez sedlo Grubachscharte na vrh Vorderes Weißeneck ter Weißeneck, ki ni daleč naprej. Na vrhu se ob lepem razgledu nazaj na že prehojen del grebena in še ne prehojen del, privoščiva drugo malico, klobaso z datlji. Po dolžini grebena še ne na pol, zahtevnejši del pa je že mimo. Z vrha malo nazaj ter ob snežišču spust po šodrastem grabnu. Snežišče je prišlo še kako prav, da s snežnico dopolniva na že na 3/4 prazna mehova. Šodrastem grabnu sledi prečenje travnatega pobočja v levo, kjer na nekdanjo stezico opozarja nekaj zbledelih markacij.

Sledi bolj ali manj širok travnat greben gor in dol še čez vrhove Viertleck, Lapernigspitze, Schareck, Großer Lanschütz, Kleiner Lanschütz vse do zadnjega vrha grebena z imenom Speiereck. Na vznožju vrha Schareck, z leve na greben pride markirana stezica, od tam naprej so tudi pot po grebenu, označena z novejšimi markacijami. Z zadnjega vrha se je še zmerom lepo videl prvi vrh, sedaj že 12,4 km zračne ter 17,5 km prehojene razdalje. Od izhodišča pa se je nabralo že točno 23 kilometrov.

Spust čez planino mimo koče Speiereck Halterhütte v smeri mesta St. Michael im Lungau. Slab kilometer po lepo urejeni učni poti Vogelwanderweg temu pa je sledilo še dobrih 12 kilometrov navzgor po dolini. Čez travnike do naselja Oberweißburg, nato pa ob avtocesti oziroma po kolesarski poti nazaj do izhodišča v naselju Zederhaus. Počasi so se odštevali kilometri do cilja, a tudi to ravninski 10-ko premagava. Na cilju sva pred sončnim zahodom, natančneje ob 19.22h, dober poldrugi kilometer je zmanjkal do celega maratona, višincev se je nabralo kar 3199 m, za krog sva porabila 15 ur in 15 minut, ura pa mi je naštela 61995 korakov – dobro izkoriščen najdaljši dan v letu. Sledila je zaslužena večerja in počitek.

Temperatura je bila večinoma kar prava, po grebenu je pihal tudi vetrič, tako da vroče ni bilo. Med prečenjem grebena pa nisva srečala čisto nikogar, prve šele pri sestopu pri koči Speiereck Halterhütte. Včasih je bila pot cela pot čez greben markirana, sedaj pa počasi izginja iz zemljevidov. Ostaja le še pot na prve ter zadnje vrhove grebena, vmes pa vse bolj za ljubitelje brezpotij.