Budilka nekoliko pozneje od 4.30h. Noč je bila topla. Odpeljeva se čez Ljubelj
do Spodnjih Rut, kjer parkirava pri cerkvi. Zaradi gorečega avtomobila v
karavanškem predoru ob 4.29h, je bil ta zaprt, kar se je videlo pri prometu
čez Ljubelj. Ob 6.30h štartava in hitro sva koči Bertahütte, kjer se odpre
mistični razgled na Kepo v meglicah.
Kepa tam v daljavi
Mističen razgled na Kepo pri Bertahütte
Kmalu padeva v meglo, saj vroče ni, je pa težek, vlažen zrak. Kmalu pri
začetku naj bi bila 13 m dolga prečka z oceno dve, zabitih naj bi bilo 9
klinov od tega kak sveder. V resnici je prečke le kake 4m, pred tem pa malo
poplezavanja navzgor po razu. Železja pa sem videl bistveno manj, le 4 kline.
Začetek poplezavanja
Pot se nato nadaljuje po ne preveč strmem grebenu, malo po poti med cretovjem,
malo za poplezat. Cela pot je prav grdo 'po gradbeniško' markirana. Z rdečim
sprejem pika pri piki pa še kakšna puščica vmes, še za najgostejšo meglo
preveč.
Samo ne ga dol odkotalit
Grda 'gradbeniška' markacija čez prečko
Malo pod vrhom se prebijeva nad morje megle in odpre se razgled. Prehitiva še
dva Avstrijca in sva že pri prvem križu, no jaz sem bil malo bolj spredaj. Na
hribčku pred Kepo si v miru privoščiva cimetova zvitka.
Prebita megla odpre razgled
Še malo do prvega križa
Naprej mimo vrha, še par slik in po drugi poti nazaj dol v Avstrijo. Pot se na
začetku cik-cak spušča po šodrastem terenu, nato med cretovjem, mimo planine,
kjer je 12 let oz. do leta 1944 stala koča. Naprej dol po stezi, vlaki, po
kateri se je na čase razlil potoček.
Avstrijski križ
Neskončno morje megle
Vrh Kepe daleč nad oblaki
Čudovit razgled na Julijske Alpe
Nazaj dol v Avstrijo
Ob potoku
Na koncu še malo po asfaltu in že sva nazaj pri cerkvi sv. Treh kraljev. Na
klopci spijeva radler in prigrizneva par piškotov, nato pa čez še bolj
prometen Ljubelj nazaj domov.
Komentarji