Budilka ob 4h ... danes pa na Veliki Oltar. Zapeljeva se v dolino Vrata in
parkirava v bližini Poldetovega Rovta. Za navzgor izbereva pot čez Brinovo
glavo ... pot je večinoma lepo uhojena in poteka po gozdu ter čez trave,
izredno malo pa po meliščih.
Ožarjeni vrhovi nad dolino Vrat
Klopca na Brinovi glavi, v ozadju pa tudi Rjavina in Triglav
Po desni strani gor, dol pa po melišču, ki je skoraj na sredini slike
Razgled pa enkraten ... kakšen bo šele na vrhu
Po tej strani gre pot čez melišča le za vzorec
Mogočna Triglavska stena
Na Šplevto prepričam, da greva kar naravnost po malo travnatem ter malo
skalnatem grebenu. Peljem po lažjih prehodih, pot se le dvakrat postavi malo
bolj pokonci, malo za popestritev, da je malo bolj zanimivo, pa lepo ... še
kačo sva srečala. Na vrhu Šplevte si, ob razgledu na ostenje Oltarja in
Rokavov, privoščiva cimetov zvitek.
Kar naravnost gor na Šplevto ... malo poplezavanja
Pogled s Šplevte na ostenje Rokavov in Oltarja
S Šplevte dol in naprej po zarisani poti čez melišče
Pogled nazaj na Šplevto
Pa še enkrat razgled z Grla, nazaj...
pa proti Gozd Martuljku...
in še naprej proti Velikem Oltarju
Možici malo cik-cak po svetu I stopnje vodijo proti vrhu. Malo pod vrhom svet
postane nekoliko težji. Po kratki prečki v desno, okrog ovinka in skozi kratek
kaminček na greben. Nato pa le še nekih 30 m po razčlenjenem grebenu.V vpisni
knjigi se najde kar nekaj znanih imen ... štiri dni nazaj je prišel še
Pintarič z enim kolegom sem gor prespat.
Čar meglic z daljavi
Veliki Oltar 2621 m ... s pogledom na Triglav, Visoki Rokav in Škrlatico
Z vrha je lep razgled na Triglav, Škrlatico, Rokave, Ponci ... enostavno nore
razglede imajo te Martuljške gore. Z vrha sva videla dve dvojici proti VMP,
tako da nekaj obiska pa le imajo ti konci.
Pogled proti zahodu na Prisank ter Jalovec v ozadju
Zadnji metri do vrha Velikega Oltarja
Vpisovanje v knjigo | FOTO: Matej
Navzdol do pod Šplevte po isti omožičeni poti, nato pa k bivaku II na Jezerih
na malico. Ta čas je do bivaka ravno prišel še en Medvodčan in bo šel na vrh,
če le ne bo pretežko.
Po šodrastem svetu nazaj dol
Lej ga, kozoroga
V družbi ovac
Bivak II na Jezerih
Do avta je od bivaka le še dobrih 1000 višinskih metrov spusta. Pot se spušča
po neskončnem melišču, ki mu kar ni videti konca. Na čase bolj grob, nekje je
že gol do zbite podlage, večinoma pa nekaj srednjega. V spodnjem delu se zoži
in izgleda vse bolj podobno našodranemu grabnu ali kakemu hudourniku. Taka pot
je skoraj vse do križišča z drugo potjo, po kateri sva šla gor.
Kulisa se počasi zagrinja
Še sestop po melišču
Mimo jame
Naprej po melišču...
ki ga ne zmanjka
Pogled nazaj gor
Pot čez Brinovo glavo je bistveno boljša izbira za dostop. Sestop pa je
bistveno hitrejši po melišču, le čevlji niso ravno hvaležni.
Komentarji