Cima Presanella (3556 m)

Cima Presanella 3556 m

Po kosmičih za zajtrk, se malenkost čez 6h, že odpraviva cilju naproti. Če na nebu ne bi bilo polne lune, se brez čelke ne bi videlo prav nič, tako pa se je po cesti dalo hodit le v soju lune. Sicer pa se pot s ceste kmalu dvigne na greben, ki naju hitro pripelje do koče Rifugio Segantini, kjer pa se le počase začne delati dan.

Štart ob polni luni

Silhuete vrhov v daljavi

Koča Rifugio Segantini

Kapelica za kočo

Za kočo se usmeriva na grebensko pot, ki gre sprva čez bočno ledeniško moreno in je označa, z nam domačimi, Knafeljčevimi markacijami. Naprej po pobočju, kjer še ni dolgo, kar je bil ledenik, pa je označena večinoma z možici, najde pa se tudi kakšna obledela rdeča pika. Na čase sva se znašla na, pod kamenjem skritimi, ostanki ledenika. Točno na 3000 m nadmorske višine si privoščiva malico, malenkost naprej pa se še opremiva za pot čez strm greben na drugi stran.

Pogled nazaj - vodne zaloge za oskrbo koče

Na dvoje preklan balvan ... že skoraj pobegla luna ... Cima Presanella, zadaj na desni, pa je že dobro obsijana s sončnimi žarki

Pa je tudi sem posijalo sonce

Naprej po bočni ledeniški moreni

Še dva pohodnika

Pogled nazaj proti vrhu Cima di Cornisello, na drugi strani te ledeniške doline

Pod kamenjem se še skrivajo ostanki ledenika

Čez tale žagast greben na drugo stran

Čezenj je speljana jeklenica, ki je na začetku podaljšana z vrvjo, pa še do vrvi je malo za poplezat. Ledenik se je namreč od postavitve ferate pošteno umaknil in skoraj že v celoti izginil. Na drugi stani pot, čez z granitnimi bloki naloženo pobočje, kažejo možici. Potrebno pa je kar nekaj pazljivosti, saj številni bloki, zaradi umikanja ledenika še niso našli povsem stabilne lege.

Pri izdelavi ferate je ledenik segal še kar nekaj metrov više

Po poti čez greben

Pogled nazaj v smeri prihoda

Pogled na drugo stran

Na sedlu Bocchetta di M. Nero

Na drugi strani grebena

Čez dobro naloženo pobočje in to s slabo stabilnimi skalami

Na koncu doline je strmejši vzpon, kjer je v pomoč tudi malo jeklenice, poleg možicov, pa se že od daleč vidijo Knafeljčeve markacije večjih dimenzij. Za izravnavo sledi še zavarovan obhod grebena po južni strani. Nato pa mimo bivaka Bivacco Brigata Orobica in po grebenu še zadnje pol kilometra do vrha Cima Presanella 3556 m.

Poplezavanje na koncu te dolinice

Pogled nazaj

Na vrhu

Se že vidita streha bivaka ter križ na koncu grebena

Po južni strani grebena

Pogled nazaj

Bivak Bivacco Brigata Orobica

Pogled nazaj

Še malo do vrha

Na vrhu Cima Presanella 3556 m - pogled proti zahodu

Evo naju na vrhu Cima Presanella

Vreme je bilo čudovito, tudi temperatura je bila, zaradi inverzije, izredno visoka za ta čas. Kljub temu da so megljice zastirale pogled pod mejo inverzije, je bil razgled na vrhove ter ledenike v okolici enkraten. Po malici in naužitju razgledov se odpraviva nazaj dol. Za do bivaka najdem stezico nekoliko bolj desno, res da čez malenkost strmejše pobočje, a brez skakanja čez granitne bloke, kot prej pri vzponu.

Proti zahodu

Čas za malico

Proti jugozahodu

Proti vzhodu

Proti severovzhodu

Navzdol po stezici, nekoliko bolj pod grebenom

Pogled nazaj

Se vidi, da je bila inverzija, tudi temperatura je bila temu primerna

Skoraj do koče greva približno po isti poti, tam pa zavijeva levo proti sedlu Bocchetta de l'om, s katerega se odpre pogled na številna jezera. Greva mimo znamenitega jezera Lago Nero, ter naprej mimo koče Rifugio Cornisello, ki je od daleč izgledala zelo dobro obiskana, saj se da z avtom pripeljati praktično čisto do nje. Še slabe tri kilomerte po ozki asfaltni cesti in sva nazaj pri avtu.

Obvoz grebena

Malo je še ostalo novo zapadlega snega

Pod kamenjem je še malo poskritega ledenika, večinoma pa je že odtekel v dolino

Malo skob in štrika za pomoč

Gor na greben

Na grebenu

Z grebena dol

Ostanki dobro zakamufliranega ledenika

Pogled nazaj

Še malo in čez bočno ledeniško moreno

Ledeniške vode

Ne nazaj mimo koče,...

ampak čez most v levo

Zbiranje ledeniške vode po številnih ceveh

Gradnja novega vodnega zbiralnika

Stezica s pogledom na gorsko skupino Dolomiti di Brenta

Na sedlu Bocchetta de l'om

Lago di Cornisello Superiore ter vrh Cima Giner nad njim

Znamenito jezero Lago Nero

Odsev na jezeru Lago Nero

Lago di Cornisello Inferiore

V daljavi gorska skupina Dolomiti di Brenta, kjer sva bila dva dni nazaj

Zelo velika koča Rifugio Cornisello

Pogled na planino Malga Ploze

Še slabe tri kilometre po cesti do avta

Na večerjo se zapeljeva do počivlišča pod prelazom Campo Carlo Magno. Nato pa vožnja do izhodišča za Piz Boé. Po naselju Caldes, kmalu po spustu s sedla, pa še 5 km naprej je kar mrgolelo traktorjev, zgleda da je bil ravno čas za obiranje jabolk. S prikolicami polnih v eno, ter praznih gajb v drugo smer. Mimo se je pripeljal tudi traktor s prikolico prirejeno za obiranje - po tri obiralna mesta s košaro na vsaki strani. Ob 10h oziroma po dobrih treh urah vožnje sva se le pripeljala na sedlo Passo Pordoi.