Budilka enako kot včeraj, a ni bilo tako hitrega odziva ... tako je bil
začetek že v soju prve svetlobe dneva. Zjutraj je na parkirišču tamkajšnja ura
kazala 14°C ... bilo je res toplo, svoje je prispeval še klanec do koče
Rifugio Adolfo Sonino al Coldai. Narediva še kratek ovinek na razgledno točko
- sedlo Forcella Coldaj, s katerega se na drugo stran vidi istoimensko jezero.
Idilična lokacija za šotorjenje, kar potrjuje še vsaj 7 postavljenih šotorov,
nekateri so seveda že pospravili in sva jih srečala že malo niže.
Idilična lokacija za kampiranje ob potoku Torrente Maè ... nekje
na poldrugem kilometru
Če se le dobro pogleda, pa se le vidi ... ogromna čreda ovac na planini
Pogled nazaj ... že navsezgodaj je bilo izredno toplo
Še malo, pa bo posijalo sonce izza Monte Pelma
Taka lepa stezica, zadaj pa se že kaže današnji vrh ... Monte Civetta
Tovorna žičnica
Od žičnice naprej pa presenetljivo široka in lepo urejena pot ... za
prevoz robe med kočo in žičnico
Koča Rifugio Adolfo Sonino al Coldai
Malo ropotanja od poti ... oskrba koče z vodo
Še ena idilična lokacija s postavljenimi šotori ... jezero Lago di
Coldai
Dobra dva kilometra naprej do začetka ferate, no prej je že tudi en krajši
zavarovan del poti. Večja ekipa Slovencev je bila ravno takrat v začetnem delu
ferate ...v začetku je bolj pokonci in gre po skobah in lojtricah, sledi pa
večinoma bolj položen in razčlenjen teren s kompaktno, a na progi (pol metra
levo, desno) dokaj zlizano skalo. Tako sva večinoma šla kar prosto po manj
zlizani skali. Višine od začetka ferate je za pridobit kar slabih 1000 metrov,
seveda pa povsod ni zajle. Šele na grebenu je veter poskrbel za malo
ohladitve.
S sedla Forcela Coldai nazaj dol in naprej po poti
Pogled nazaj na kočo
Krajiši zavarovan del poti ...
ki pripelje sem gor ... še malo čez melišča, nato pa naprej po ferati
Četica naših v začetku ferate
Na začetku malo skob in lestev
Nato pa lahko poplezavanje ob jeklenici
Seveda s čudovitim razgledom
Razgled proti severu
Ter na bližnji Monte Pelmo
Kakšna široka polica
Tako lahko poplezavanje ... zajle pa tudi ni povsod
Še dobrih 300 višinskih metrov do vrha
Res enkraten razgled, pa seveda čudovito vreme
Na vrhu - Monte Civetta 3220 m
Razgled z vrha je res krasen - lepo se vidijo Pelmo, Antelao, Sorapis,
Cristallo, Tofane, Marmolada, Piz Boe, ... Po malici in občudovanju razgledov
je seveda na vrsti še sestop. Sestopila sva po res fejst zlizani poti do
majhne koče Rifugio Maria Vittoria Torrani ... majhna koča z nič kaj lepo
urejeno okolico, nekaj takega kot naše Gomiščkovo Zavetišče na Krnu. Nato pa
naprej po nič manj zlizani normalki ... še dobro, da je veliko poti po šodru,
ki nekako ne mora biti zlizan.
Tudi z vrha se vidi jezero Lago di Coldai ... sedaj že na soncu
Razgled proti jugozahodu
In še enkrat proti severu
Smer sestopa
Tak šodrast svet, če pa ni šodrast je pa zlizan
Koča Rifugio Maria Vittoria Torrani
Nič kaj lepo urejena okolica koče
Po celi poti navzdol so vidni ostanki mnogih bakel ... prav grdo izgledajo
mesta z ožganimi kamni in stopljenim voskom, ter ponekod še neizgorelo baklo.
Pot navzdol se zaradi zlizanosti kar vleče, no nekoliko boljši je zadnji del
od melišča ter dol do mesteca Pecol ... vendar pa postaja vedno bolj vroče.
Helipad pod kočo in mogočni Monte Pelmo
Ostanki bakle
Neko noč je bilo vzdušje najbrž čarobno ... sedaj pa izgleda prav
grdo
Brez besed
Zaradi zlizanosti poti je potrebna dodatna previdnost
Poleg stare jeklenice iz konca 19. stoletja, še nova
Zahtevnejšega terena je konec
Pogled nazaj
Kmalu zmanjka tudi melišča
Praktično ves sestop je v smeri te mogočne gore - Monte Pelmo
Še nekaj metrov in je današnji krog sklenjen
Žabec
Le kdo ga ne prepozna
Poleg Einsteina pa še nekaj drugih lesenih postav
Mestece Pecol se že vidi
Nazaj na parkirišču pod smučiščem
Prav pasala je pijača s soljenimi postacijami za zraven, in to lepo v senci,
na fotelju (oblazinjen steber ob smučišču) in s čudovitim razgledom na
včerajšnji cilj - Monte Pelmo.
Zaslužena pijača s pistacijami ... in to na fotelju...
z enkratnim razgledom
Res enkraten pogled
Po hidraciji sva okrog 16.15h odpeljala proti jutrišnjemu cilju, gori Anelao.
Spotoma sva se ustavila na prelazu Cibiana, kjer sva si privoščila malico z
razgledom ter šla še malo naokrog. Pot sva nadajevala do smučarskega
parkirišča nad naseljem San Vito di Cadore, s pogledom na vrh Punta Sorapis,
Antelao, ... Za večerjo podarjeni proteinski kaši, ter malo čez osemo uro
spat.
Komentarji