Budilka okrog 4.30 h, zajtrk, nato pa štart proti Monte Pelmu. Začetek poti še
s čelko, kmalu pa se začne daniti in malo čez šest že zažari sosedna Civetta.
Štart še v temi
Malo pred zavojem v levo
Tlakovana steza proti Monte Pelmu
Ožarjena Civetta
Še malo in sva pod grabnom, ki vodi do začetka Grohmannove police. Pot je z
možici in rdečimi pikami speljana nekoliko bolj desno od grabna, pred nama pa
sta šla dva Italiana kar direkt po grabnu navzgor. Pot je v glavnem speljana
po desni strani melišča.
Nekje po bolj zelenem delu navzgor v graben
Pogled nazaj
Šla sva bolj kot ne po vrisani poti na zemljevidu, čeprav za vrhnji del tam ni
bilo pik pa tudi možicev bolj ne ... je pa vsekakor izgledalo prehodno.
Sedaj pa po melišču navzgor
No, rajši kar po skali
Pogled nazaj
Ovinek v desno malo pod vrhom grabna
V smeri rdečih pik ... no tu zopet so
Začetek Grohmannove police - Cengia di Grohmann ... sedaj pa nekaj časa
po ravnem
Polica je kot prečenje melišča po potki, s tem da je to zgoraj in spodaj kmalu
omejeno s steno. Le dvakrat je potreben krajši spust proti 'prepadu'. Razgled
je pa res top in to na vse strani.
Pogled nazaj
Še enkrat pogled nazaj ... sedaj se Monte Pelmetto že bolje vidi
Kakšen razgled s poti
No, ne ravno čisto s poti | FOTO: Matej
Taka polica in razgled, da slik enostavno ne zmanjka
Polica postane nekoliko ožja, kot je bila na začetku
Jutri pa s tistega mesteca Pecol gor na Monte Civetto ... no današnje
izhodišče je bilo le nekaj 100 m bolj levo
Dva gornika v daljavi
Pa tu okoli ... recimo, da je tu najožji del police
Police enostavno ne zmanjka
Evo, se že vidi melišče, kjer bo treba zavit gor
Še zadnji metri police
Polica po slabih dveh kilometrih pripelje na normalko, nadaljuje se pot po
melišču in kasneje čez malo bolj stenast odsek ... tu gre pot malo sem in tja
po poličkah.
Navzgor po melišču
Malo bolj skalnat del
Sledi vršnja Pelmotova izravnava
Pogled nazaj ... Pelmotova značilna oblika
Monte Pelmeto, mestece Pecol in Monte Civetta
Še zadnjih slabih 200 m višincev do vrha
Še vršni greben
Malo čakanja, da je guido spravil svoje varovance čez skalni skok
Križ se že vidi
Monte Pelmo 3172 m
Kakšne zanimive oblike je ta gora
Fenomenalen razdled ... naravnost je Punta Sorapis 3205 m, zadaj levo pa
se vidi Monte Cristallo 3221 m
Na desni se sedaj vidi tudi Antelao 3264 m - kralj Dolomitov
Na vrhu malica, občudovanje razgledov, še nekaj slik in nazaj dol. Po ravnini
je toliko možicev, da sploh ne veš, kje bi šel, no stenast del sem pa 'vodil'
kar malo po svoje, oziroma bolj desno naravnost dol. Kar naenkrat ni bilo več
možicev, tako sem po poličkah iskal dovolj lahke prehode. Za nama sta šla še
dva, na izgled dobro opremljena Nemca ... upam, da jima je bil ta del všeč in
sta uživala.
Nazaj dol ... no tu je ta slklni skok in verjetno guidotov prusih
Ravnina, možicev pa na koncu tolko, da je vsaka pot 'prava', dokler je
ne zmanjka
Že skoraj pri koncu melišča
Pot se nato po melišču spusti dol vse do začetka znamenite police Cengia di
Ball. Polica je malo bolj 'vklesana' v skalo ... ni kot Grohmannova ...
razgledi so še bolj odsekani. Na nekaj odsekih je za pomoč napeljan tudi
štrik ... čeprav krajša, bolj zanimiva oziroma nora. Na koncu police še ena
malica, nato pa nazaj v breg in po severni strani nazaj do avta.
Začetek Ballove police - Cengia di Ball
Malo bolj taka vklesana, kot pa polica Cengia di Grohmann
Passo del gatto ... oziroma po naše mačji prehod
Taka zanimiva je ta polica
Ima pa tudi kar nekaj vrvnega varovanja
Rožce - Zoisova zvončica
Še malo, pa bomo na melišču
Nazaj gor ... da bo krog okrog Monte Pelmota
Še zadnji bolj skalnat del
Sedaj pa po melišču, do kamer seže oko
Ovinek do čudovitega prelaza Staulanza, sekan ovinek po, na zemljevidu, ne
vrisani vlaki in že sva pri avtu, ki je bil obsijan s še zadnjimi sončnimi
žarki, preden se je sonce skrilo za Civetto.
Slikovita koča na prelazu Staulanza, seveda s Pelmotom v ozadju
Še malo gozdne poti
In malo travnikov
Pa pogled nazaj na osamljeno mogočno goro - Monte Pelmo
Bližnjica
Laghetto delle Fertaze ob poti
Zaselek Mareson pri mestecu Pecol
Lepo urejena okolica
Res čudovite hiše v teh koncih
Zatem sva se premaknila slaba dva kilometra, in sicer na parkirišče, ki je
pozimi namenjeno smučišču pod Civetto. Najprej radler za hidracijo, zraven pa
pistacije ter liofilizirane, s čokolado oblite jagode, temu pa je sledila še
večerja. Lokacija parkirišča je res krasna, saj se lepo vidi mogočni Monte
Pelmo, ki je bil še kar nekaj časa obsijan s sončnimi žarki.
Mogočni Monte Pelmo s parkirišča pri mestecu Pecol
Ravno ta vikend je bila tu v Pecolu na parkirišču neka veselica ob koncu
poletja, tako da je bilo ponoči kar veselo. Seveda sva si šla, preden sva šla
spat, tudi to malo pogledat.
Komentarji